V preteklosti se je marsikatero podjetje profesionalno ukvarjalo z ustanavljanjem družb in njihovo prodajo “podjetnikom”, ki niso imeli zakonsko potrebnega kapitala, da bi družbo ustanovili sami. V kolikor ste kupili takšno podjetje, ste praviloma prevzeli tudi obveznost iz naslova posojila, ki so si ga predhodni lastniki nakazali na svoj račun. Po domače povedano ste kupili prazno podjetje, kar zdaj ne bo več zakonito.

Zakon o gospodarskih družbah po novem v drugem stavku 495/1 člena določa, da se posojila družbe družbeniku ne štejejo v premoženje družbe, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala. Namen določbe je, da je v družbi praviloma vsaj toliko premoženja (aktive), namenjenega poslovanju in zaščiti upnikov, kolikor znaša najmanjši znesek osnovnega kapitala. V premoženje, ki je potrebno za ohranitev najmanjšega zneska osnovnega kapitala (7.500 EUR), se zato ne štejejo posojila družbe družbeniku ali poslovodji ali njegovemu družinskemu članu ali pravni osebi, v kateri ima(jo) družbenik ali poslovodja ali njegov družinski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih pravic. Družinski člani so opredeljeni v 38.a/7 ZGD-1. To pomeni, da družba, ki ima v pasivi le najmanjši znesek osnovnega kapitala 7.500 EUR in nima drugih oblik kapitala, v aktivi ne sme izkazovati posojil naštetim osebam. Če pa ima večji osnovni kapital od minimalnega oziroma ima druge oblike kapitala, lahko posojila naštetim osebam dosežejo vrednost (del) aktive, ki presega 7.500 EUR. Družba mora svojo aktivo do 8. avgusta 2016 uskladiti z omenjeno zakonsko določbo (105. člen ZGD-1I). To pomeni, da morajo naštete osebe posojilo, kolikor presega dovoljeni znesek, vrniti družbi.

Neupoštevanje tega pravila pomeni za družbo prekršek, za katerega je v 685. členu ZGD-1 predpisana globa (15.000 do 45.000 eurov za veliko družbo, 10.000 do 30.000 eurov za srednjo družbo, 2.500 do 15.000 eurov za majhno družbo in 1.000 do 6.000 eurov za mikro družbo).