Združena besedila multilateralnega instrumenta in konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka.
Mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja predstavljajo dvostranski ukrep za izogibanje dvojnega obdavčevanjadohodka in premoženja. Za rezidente držav, ki sklenejo sporazum, določajo pravila, na podlagi katerih so obdavčeni njihovi prihodki. Ti meddržavni sporazumi razdeljujejo pravice do obdavčevanja dohodkov in premoženja med državama pogodbenicama, ob siceršnjem upoštevanju njunih lastnih davčnih zakonodaj. Mednarodna pogodba lahko omeji pravico do obdavčitve določene vrste dohodka oziroma premoženja ali pa določi priznanje dobropisa za davek, ki je bil plačan v drugi državi pogodbenici. S sklepanjem mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja se tako predvsem omogoča odprava mednarodnega dvojnega obdavčenja istega dohodka in premoženja, preprečuje davčne utaje in davčna diskriminacija ter omogoča reševanje davčnih sporov. Tovrstni sporazumi se vedno nanašajo le na neposredne davke in imajo prednost pred domačo davčno zakonodajo v posamezni državi pogodbenici.
Nekatere mednarodne pogodbe (oziroma konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka – KIDO) so prilagojene oz. preoblikovane z Večstransko konvencijo o izvajanju z mednarodnimi davčnimi sporazumi povezanih ukrepov za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička (Uradni list RS, št. 12/18 – MP, št. 2/18; v nadaljevanju: multilateralni instrument – MLI), ki je eden od rezultatov projekta OECD/G20 za reševanje problematike BEPS (angl. Base Erosion and Profit Shifting), tj. strategij davčnega načrtovanja, ki izkoriščajo vrzeli in neskladja v davčnih pravilih za umetno preusmerjanje dobičkov na lokacije z nizko ali ničelno obdavčitvijo, kjer je malo ali sploh ni nobene gospodarske aktivnosti, in imajo za posledico manjše ali ničelno plačilo skupnega korporacijskega davka.
Ministrstvo za finance (MF) zaradi večje jasnosti in lažjega razumevanja učinkov določb MLI pripravlja združena besedila za uporabo posamezne KIDO, kot bo ta prilagojena z MLI. Vsebina združenih besedil bo, kjer bo to možno, usklajena s pristojnim organom druge države pogodbenice. Združena besedila so pripomoček za lažje razumevanje učinkov določb MLI na posamezno KIDO. Z MLI se namreč določbe KIDO ne spreminjajo (kot bi se z običajnimi protokoli h KIDO), temveč se določbe MLI uporabljajo poleg določb KIDO in s tem prilagajajo oziroma preoblikujejo njihovo uporabo. Verodostojna pravna besedila posamezne KIDO in MLI ostajajo veljavna pravna besedila in imajo prednost pred združenimi besedili.
Eno izmed ključnejših pravil, ki jih vsebuje MLI je pravilo zoper zlorabam KIDO, ki temelji na glavnem namenu dogovora ali transakcije (test glavnega namena). V skladu s tem testom se, ne glede na katere koli določbe posamezne KIDO, ugodnost po posamezni KIDO v zvezi z delom dohodka ali premoženja ne prizna, če je ob upoštevanju vseh ustreznih dejstev in okoliščin mogoče sklepati, da je bila pridobitev te ugodnosti eden od glavnih namenov katerega koli dogovora ali transakcije, na podlagi katerega je bila neposredno ali posredno pridobljena ta ugodnost, razen če se ne ugotovi, da bi bilo priznavanje take ugodnosti v teh okoliščinah skladno s cilji in nameni ustreznih določb te KIDO.
Vir: FURS