Davčno svetovanje – Obravnava stroškov v povezavi s poslovnim prostorom, ki ga ima podjetnik v lasti kot “fizična” oseba in ga ni prenesel v svoje podjetje

Vprašanje:

Samostojni podjetnik opravlja dejavnost v zasebnem prostoru, ki je trenutno v prenovi. Zanima nas, ali lahko damo prejete račune v stroške. Zanima nas tudi, kako knjižiti račune za elektriko in ogrevanje, ki se ne glasijo na podjetje samostojnega podjetnika.

Odgovor:

Lani je bilo s strani DURS izdano pojasnilo o nepriznavanju stroškov vlaganj in ostalih stroškov, vezanih na poslovni prostor, če samostojni podjetnik poslovnega prostora, ki ga ima v lasti kot fizična oseba in ga uporablja za opravljanje dejavnost, ne izkazuje v poslovnih knjigah. Pojasnilo je bilo 10.5.2013 spremenjeno s pojasnili, kako se pri samostojnemu podjetniku davčno obravnavajo stroški v zvezi z uporabo poslovnega prostora, ki ga delno uporablja za opravljanje dejavnosti. 

1. Stroški vlaganj v poslovni prostor, ki ni izkazan v poslovnih knjigah zasebnika

Glede stroškov vlaganj je v pojasnilu DURS navedeno, da se priznajo le v primeru, ko se nanašajo na osnovna sredstva, ki so bila prenesena iz gospodinjstva (zasebne sfere) v podjetje (poslovno sfero). Če torej samostojni podjetnik poslovnega prostora, ki ga ima v lasti in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, ne prenese iz svojega gospodinjstva (tj. iz privatne sfere) v podjetje (tj. v poslovno sfero), stroški vlaganj v poslovni prostor ne predstavljajo vlaganj v podjetje podjetnika, temveč predstavljajo financiranje njegovega gospodinjstva. Stroški, ki se nanašajo na financiranje podjetnikovega gospodinjstva pa so stroški, ki imajo značaj privatnosti (zasebnosti), zato se davčno ne priznajo kot odhodki. V skladu s pojasnilom se mora tako podjetnik sam odločiti, ali bo opredmeteno sredstvo pripoznal kot osnovno sredstvo ali ne, od tega pa je odvisno tudi pripoznavanje amortizacije vlaganj v to osnovno sredstvo.

Ne glede na zgoraj omenjeno pojasnilo davčnega urada, je odbor Sekcije preizkušenih računovodij in računovodij v sprejetem stališču drugače opredelil stroške vlaganj samostojnega podjetnika v sredstva, ki so v lasti njega kot fizične osebe in se uporabljajo tako za poslovne kot zasebne namene, če jih ne obvladuje kot samostojni podjetnik, temveč kot zasebna fizična oseba. Odbor je zavzel stališče, da se tovrstni stroški obračunavajo s postopnim prenašanjem dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev med stroške, skladno z dobo koristnosti pravice do uporabe sredstev v tuji lasti. Če samostojni podjetnik na podlagi vlaganj v zasebna sredstva fizične osebe pridobi pravico do uporabe teh sredstev za obdobje, daljše od enega leta, so tako izpolnjeni pogoji za pripoznanje dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve se v skladu s SRS 2.4 prenašajo med stroške posameznega leta (se ne amortizirajo) v dobi koristnosti pravice do uporabe sredstev v tuji lasti.

POZOR!

V kolikor ne želite imeti težav v primeru davčnega pregleda, je najbolje ravnati v skladu s pojasnilom DURS. V kolikor boste ravnali v nasprotju s pojasnilom, boste morali po davčnem nadzoru s tožbo sprožiti upravni spor, kjer se bo dokazovalo upravičenost evidentiranih stroškov vlaganj v osnovna sredstva, ki so v privatni sferi podjetnika.

2. Priznavanja ostalih stroškov v povezavi s poslovnim prostorom, ki ni izkazan v poslovnih knjigah zasebnika

DURS je ob sprejetju pojasnila navedel, da se za davčno nepriznane odhodke štejejo tudi vsi ostali stroški (tj. stroški električne energije, ogrevanja, telefona, beljenja), ki se nanašajo na poslovni prostor, ki ni izkazan v poslovnih knjigah podjetnika, saj gre za stroške, ki nastajajo pri uporabi sredstva, ki je v privatni (zasebni) sferi podjetnika. Kasneje je DURS pojasnilo spremenil in določil:

“Ko se poslovni prostor ne uporablja v celoti za dejavnost, tj. ko gre za hkratno uporabo istega opredmetenega sredstva oziroma dela sredstva za dejavnost in za privatno rabo in hkrati ni mogoče ločiti uporabe za dejavnost z ločenim izkazovanjem dela tega opredmetenega sredstva oziroma tega dela sredstva, ki se uporablja samo za dejavnost, je na podjetniku, da se odloči, ali bo predmetno sredstvo pripoznal kot osnovno sredstvo ali ne. Od navedene odločitve je odvisno priznavanje stroškov amortizacije in stroškov vlaganj v opredmetena sredstva v računovodskih razvidih. Ostali stroški, vezani na opredmeteno sredstvo (tj. stroški električne energije, ogrevanja, telefona, beljenja), se pripoznajo, če je opredmeteno sredstvo izkazano kot osnovno sredstvo in tudi če ni, pod pogojem, da iz računovodskih evidenc oziroma usmeritev, ki jih podjetnik v skladu s SRS sprejema s sklepi, jasno izhaja, da gre za sredstvo, ki se uporablja tudi za poslovno rabo, ter obseg uporabe. Navedeni stroški se pripoznajo glede na obseg uporabe za dejavnost, knjižijo pa se na podlagi knjigovodske listine (interne temeljnice), upoštevaje SRS 39.22, kjer morajo biti jasno zapisana pravila (razdelilniki) glede razdelitve stroškov, ki se nanašajo na poslovno rabo.”

Odgovor pripravil: Luka Godnič

Želite redni nasvet? Preverite ponudbo davčnega svetovanja!

Zapri meni