Ministrstvo za finance pojasnjuje, kako so sankcionirani zavezanci za davek na nepremičnine (DN), ki za register nepremičnin oziroma za evidenco trga nepremičnin ne sporočijo popolnih in pravilnih podatkov o nepremičninah ter njihovih lastnostih oziroma dejstvih, pomembnih za obdavčitev.
Vprašanje: Kakšne so sankcije za zavezance, ki ne prijavljajo nepremičnin ali delov nepremičnin – podatki o nepremičninah so pri nekaterih zavezancih namerno ali nenamerno zelo pomanjkljivi, saj je med drugim veliko lastnikov dve in tri etažnih stanovanjskih hiš prijavilo le po eno etažo.
Odgovor: Zakon o davku na nepremičnine, ki uvaja nov koncept obdavčitve nepremičnega premoženja v Republiki Sloveniji, med drugim določa tudi kazenske določbe za primere kršitve tega zakona oziroma zakona o evidentiranju nepremičnin. Tako se za primere, ko zavezanec stori prekršek s tem, da v register nepremičnin oziroma v evidenco trga nepremičnin ne sporoči popolnih in pravilnih podatkov o nepremičninah ter njihovih lastnostih oziroma o dejstvih, relevantnih za obdavčitev (npr. evidentiranje najemnega pravnega posla), predpisuje izrek globe. Višina globe znaša od 2.000 do 10.000 evrov, če prekršek stori zavezanec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, nadalje od 1.000 do 4.100 evrov, če prekršek stori odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in nazadnje od 200 do 1.200 evrov, če prekršek stori zavezanec – fizična oseba. Zakon o davku na nepremičnine uvaja tudi možnost obdavčitve nepremičnin, ki na presečni datum (1. januar odmernega leta) izpolnjujejo pogoje za določitev nepremičnine v register nepremičnin, čeprav na ta dan niso bile določene. Za takšne nepremičnine se določa, da se poleg njihove določitve v registru nepremičnin evidentira tudi podatek o letu, ko so izpolnjevale pogoje za določitev v register nepremičnin, davčnemu organu pa omogoči odmero davka za vsako preteklo leto po stopnjah, ki so za nepremičnino veljale v posameznem letu, vendar največ za preteklih pet let.
Zakon o davku na nepremičine tako predpisuje globo za primere, kadar zavezanec za plačilo DN stori prekršek, ker ne sporoči popolnih in pravilnih podatkov o nepremičninah. Uvaja tudi možnost obdavčitve nepremičnin, ki na presečni dan izpolnjujejo pogoje za vpis v register nepremičnin, čeprav na ta dan v njem niso bile vpisane. Za take nepremičnine je davčnemu organu omogočena odmera DN za vsako preteklo leto po stopnjah, ki so za nepremičnino veljale v posameznem letu, vendar največ za preteklih pet let